V ponedeljek smo ob 8.15 začeli s predavanji. Bilo nas je samo 7 od 22 (hmmm). Gledali smo filem o Enronu, celotno ozadje. Potem smo dobili 4 vprasanja na katera smo morali odgovorit. Po pouku sem sla v aldi in skuhala, v stanovanje je prisla Thomasova babica, sem ji ponudila za je probala, me pohvalila in sprasevala kaj vse je v omaki (naredila sem spagete z zelenjavo in kislo smetano). Potem sem pospravila sobo in brala KNS (prav na živce si grem, da si ne vzamem več časa za branje). Zvecer sem sla v Dietikon. Igrali smo tarok (Tuomas, finec je prvic v zivljenju igral tarok, takoj je zakapiral za kaj se gre in na koncu tudi zmagal, res neverjetno). Ker smo imeli v torek zjutaj solo sem okoli 22 zapustila Dietikon. Torek kot prejšnji teden smo imeli 8 ur strateškega managementa. Naporno. Zvečer sem bila povabljena v Dietikon na slovensko-francoski večer (Katjin prijatelj je prišel iz potovanja po Franciji na obisk). V sredo smo meli ekonomiko, nič posebnega, po pouku je prišla Tanja k meni, tokrat je tudi prespala. Babje čveke.
V četrtek smo imeli ICC cel dan. V četrek zjutraj je prišla tudi Brina. Katja jo je pobrala na želeniški in ji razkazala Zurich (tudi oni dve se nista poznali iz druge), okoli 15 pa je Brina prišla že v Brugg. Jerry (profesor) jo je spraševal kako dolgo ostane, Brina pa se ni hotela pogovarjati v angleščini. Zvečer sva šli v Dietikon, ker je imela Brina prtljago pri Katji. Brina je bila kar utrujena, okoli 11 sva prisli domov, spakirali za jutri in šli spat.
LUZERN
V petek zjutraj smo se ob 8.15 dobili v Bruggu na železniški postaji. Imeli smo predmet “General Education of Switzerland” s profesorjem Retotom. Odpravili smo se v Luzeren. Na železniški postaji smo najprej 15 minut iskali turistične informacije, sprehodili smo se od muzeja umetnosti do lesenega mosta (ki je pred krtkim pogorel in ga še popravljajo), potem pa smo imeli 1 uro pavze. Med pavzo smo z Brino in Ksenijo šle k Minni odložit stvari, spile kavo in se počasi odpravle na štartno točko za muzej. Muzej je podoben tehničnemu muzeju v Munchnu, vendar mnogo manjši. Najprej nam je Reto razlagal razliko med principom delovanja električnega in bencinskega motorja (smešno, ko pomoisliš na naziv predmeta), potem smo 15 minut gledali po kakšnem principu so delovali stari vlaki. Imeli smo čas za kosilo. Med drugim še nisem omenila, da se nam je pri obisku muzeja pridružila tudi gospa Buchli (profesorjeva mama, profesor je star okoli 50 let) in njena prijateljica. Po kosilu smo šli v predel, kjer so letala, Reto pa nam je razlagal o 3 načelih letenja – bernulijeva teorija, teorija krila in teorija raketnega pogona. Kljub nesmiselnosti teh razlag s predvideno vsebino je bila predstavitev zelo zanimiva, saj je profesor pokazal veliko demonstracij. Po tem smo šli v 3d kino (IMAX), kjer smo si ogledali življenje pod vodo. S tem je bila naša ekskurzija zaključena. Minna in nekaj sošolcev so šli do stanovanja (Minna nas je namreš vse povabila k njej na pijačo in nekaj za pod zob), Ksenja, Kitajke, Judit, Tanja in Andreja ter midve z Brino pa smo ostali v muzeju še približno kakšno uro in smo šli gledat švico v malem (v bistvu zemljevid na tleh, lahko pa ga gledaš tudi s povečevalnim steklom). Po tem smo se sprehodile ob jezeru in prišle k Minni okoli 18. Po slovenski študentski navadi smo edine šle v trgovino in pripomogle Minni, da ni vsega napravila na svoj račun. Ostali pa so se naredili francoze. Večino časa smo lovili sončne žarke na balkonu, dokler ni postalo hladno. Potem smo imeli karaoke, zvečer pa smo se odpravili ven. Nekateri so že prej odšli. Luzern je kar se žuranja tiče place to be, za razliko od ostalih švicarskih mest pa skoraj nikjer ne plačaš vstopnine.
PIKNIK OB REKI, BRAZILSKI VEČER
V sobotno jutro smo se prebudili s soncem, imeli zajtrk na terasi (o tem super razgledu sem pisala že pri prejšnjem obisku Luzerna), kavica… Ne bi moglo biti lepše. Z Brino sva okoli 12 šle na vlak, saj sva bile dogovorjene z Dietikonovci, da bomo imeli piknik ob reki. Ta je imel tudi svoj čar – naprej smo se zbrali, pubeci do že kurili, večino časa smo se pogovarjali o risankah (kako so bili presenečeni da mi otroci Jugoslavije nismo imeli Miki Miške in ostlih zahodnjaških risank, ampak A je to?, Bojan, Pipi in Melhijad, Kolcamož itd:)). Vmes me pokliče Patrick (Švicar), če imamo kaj v planu za zvečer – in naju povabi na brazilski večer pri njegovem prijatelju. Zakaj pa ne? Jaz sem ga razumela kot da bo to bolj taki družabni večer pri njegovem prijatelju, v resnici pa je bila rojstnodnevna zabava tega prijatelja – na zabavi so bili sorodniki ali pa mogoče družinski prijatelji staršev in prijatltelji Winnieja (Patrickov prijatelj, slavljenec). Bili smo prava multi-nacinalna družba, Brazilci, Kolumbijci, pol-Čehi,… bil je zelo umirjen večer z predobro hrano. Okoli 11 smo prišli domov. Thomas tokrat za spremembo ni šel ven, vendar sva se potem odločila da greva vseeno malo pogledat, kaj kaj dogaja. Celoten dan mi je kljub neprespani noči dal dovolj energije. Res, super dan.
ICC PIKNIK
Ker v Švici ni veliko sončnih dni, probamo vsakega posebej maksimalno izkoristiti. Philip je organiziral ICC piknik, saj imamo v sredo izpit iz ICC – da bi se malo družili, skupaj pojedli in se pogovarjali o snovi pri tem predmetu. Povabil je tudi profesorja Jerryja, ki se je piknika tudi udeležil. Seveda pa zaradi najbolj dolgočasnega razreda ever ni razen naju z Brino in profesorja nihče drug prišel. Žalostno. Mi smo ponovli skoraj celotno snov, izpostavili kaj se komu zdi bistveno, Brina je ta čas brala knjigo, in ko se je sonce poslovilo, sva se tudi midve odpravile domov.
BACK TO SCHOOL
Danes smo imeli finančno obarvan dan. Najprej 8.15 4 urno predavanje o povabilu k investiciji (kako kritično oceniti informaicje podane v takih poročilih – planih), popoldan, ob 13.15 pa smo nadaljevali s finančnim managementom, poslušali o volatilnosti in koeficientu beta, diverzifikaciji itd. Po osmih urah šole me je Brina pričakala s kosilom, mmm. Po kosilu sem brala nekaj za izpit. Malo prej sva se vrnile s kratkega obiska v Dietikonu. Še malo pa grema skok na bok.

1 comment
Comments feed for this article
april 29, 2008 at 8:22 am
Mirko Bečaj
O ljuba moja hčerkica. Tudi v stari Yu smo poznali Miki Miško in podobne junake. Samo takrat, ko si bila ti dovolj stara, da bi lahko to gledala jih ni bilo več na TV- ju, saj so bile že prestare. Pa tudi Tomy in Yerija smo imeli. Joj joj. Verjetno si bila premlada, da bi se spominjala.
No pa nič hudega. Nisi jim pa povedala za prof. Baltazarja, ki je bila svetovno znana risanka in to direktono iz Yu- Zagreba.
No vidim, da malce uživaš, malce se pa učiš. Tako je tudi prav.
Drži se jutri na izpitu in pokaži švicarjem, da smo Slovenci odprte glave, kljub temu, da ne odgovarjamo v domačem jeziku. Ne delaj sramote VEKŠU, pokaži Rikolam, saj vem, da znaš in si iznajdljiva.
Po izpitu pa poročaj.
Rti,
Ati