V torek smo imeli  sustainable management in marketing, popoldan sem se učila za ICC izpit, zvečer pa sva se dobile z Brino z Noro in Fanny – dve švicrki – Nori sem pisala preko couchsurferjev še v depresivnem začetku mojega bivanja v Švici. Povabili sta naju ven nasledji dan.

V sredo smo imeli ICC izpit. Jerry je rekel naj ne pričakujemo, da bodo vsi izpiti takšni kot je bil ta ICC. Po izpitu so prisli v Baden Kolariči, ki so brez problema nasli Schartenstrasse, kjer zivim. Najprej sem skuhala kosilo, Brina in Metka sta se kar zapričale. Dogovorili smo se, da gremo v petek skupaj v Zurich, po kosilu pa v Baden. Po izpitu in kosilu sem bila kar utrujena zato sem malo zaspala, Brina je bila na računalniku in brala knjigo, Kolariči pa so šli po hrano v Aldi. Med drugim sem dobila tudi nekaj domačih dobrot – višnjevec, marmelade, kekse, vino in borovničevec. Hvala še enkrat! 

Po Aldiju in počitku smo šli na sprehod po Badnu, mislim, da se je Kolaričem kar dopadel. Okoli 19 ure so šli poiskat svoje prenočišče. Zvečer sem Thomasu povedala da gremo ven z Noro in Fanny – njemu se je zdela bolj zanimiva ideja s couchsurferji. Brina se je odločila da ni razpoložena za čago, zato je ostala doma, s Thomasom pa sva se odpravila proti Merkkerju. Klicala me je tudi Sigita da pride s svojim obiskom dveh erasmus litvank iz Stutgarta. Bil je zelo sproščen večer. Nora in Fanny sta me predstavile celemu Merkkerju – pravita da je ta klub njihova druga dnevna soba ;) Bil je koncert nekega švedskega benda, igrali so punkrock. Domov sva s Thomasom prišla okoli 3.

Ob 12 smo se dobili s Kolariči – da smo prihranili nekaj denarja smo šli do Dietikona z avtomobili. V Zurichu smo šli najprej na Politeraso (ETH), potem pa smo se sprehodili do jezera. Isabella je imela prav – švicarji so čisto drugi ljudje ko posije sonce. Vsi se bili umirjeni, počivali, se nastavljali soncu… Še dobro, da so bile tregovine zaprte, da smo samo kukale v izložbe. Miha je v Lonely planetu prebral, da obstaja neka poceni in dobra retavracija, pa smo jo probali poiskat. Na koncu je bila sicer zaprta, ampak vseeno smo nahranili naše lačne želodčke. Vreme je bilo res krasno. Proti večeru smo se odpravili do Dietikona. Počasi smo se poslovili. 

V petek sva z Brino šle v Zurich, do Lindtove tovarne, nakupile čokoladice in potem še malo po trgovinah. Okoli 18 sva se poslovile, saj smo ob 20. uri že pičili proti Nici. Na izlet smo šli Florian (francoz, Brugg), Thomas (cimer), Tanja (slo, Brugg), Prab (avstralija/sri lanka, dietikon) in jaz. Na poti smo hoteli it žurat v Milano, vendar smo po eni uro lutanja po mestu (in zelo stresne vožnje) odločili, da pot nadaljujemo kar v smeri Nice. Tako smo ob 6 zjutraj prišli v Nico (sama sem vozila celo pot, bilo je zeeeelo naporno – v neki točki sem bila zaspana, pa sem prosila Thomasa, ker so ostali spali, če se lahko pogovarjama, in mi je v nemščini razlagalal zgodbice iz vojske).

V Nici se je Florian poslovil, mi pa smo si poiskali naš prvi francoski dom – park. Thomas je hotel utišat ptiče s glasnim PŠŠŠŠT. Spali smo nekje do 11 ure, ko je bilo sonce že tako vroče, da smo vsi želeli samo tuš. Tako smo se okoli 11 stuširali na plaži za 1,55 eur. Dobra cena. Sprehodili smo se po mestu, poiskali zajtrk, in se počasi vrnili v našo dnevno sobo (v park), kjer sta se nam ob 3 pridružila Florian in Violina (njegov punca), bila sta zelo asocialna. Cl čas sta se pogovarjala v francoščini, ko pa smo šli po mestu pa nam mr. Florian ni povedal nič o Nici. Prab je bil fuuul jezen na njega, njegova jeza nas je zabavala. Odločili smo se da gremo ven (po Florianovem priporočilu v Nici obstaja samo en klub, haha), smo se pa tudi prestavili iz parka do nekega spomenika, kjer smo kasneje tudi prenočili. Klub je bil brez vstopnine, pijača je bila zelo draga (juice vodka 12 eur), ampak smo se naplesali. Okoli 3 smo se vrnili k našemu drugemu niškemu domu. 

Naslednji dan bi se morali s Florianom dobit ob 12, vendar Floriana ni bilo, zato smo se odpravili proti Eze village in Monaco, Monte Carlo, kjer smo si pasli oči na dobrih avtomobilih in velikih jahtah. Privoščili smo si tudi okusne palačinke z mangom in sladoledom za 6 eur. Proti pričakovanjem je bila Nica dosti dražja od Monaca! Po Monacu smo se odločili oiskat nov “dom” v elitni soseski nad Cannesom. Postavili smo šotore – naš kemp je bil 2 šotora in yaris :) Ob vinu (Thomas je lani na erasmusu imel en predmet o fancoskem vinu in nas je poučil o regijah, kjer proizvajajo najboljše vino) smo se imeli krasno. To je bil naš najboljši večer. Med drugim sva s Tanjo kričali ko je mimo nas šla podgana, po obisku policajev pa smo se počutili izjemno varno. Peljali so se mimo in nam povedali, da tukaj ne moremo kampirat, pa smo jim rekli, da samo za to noč in prijazna policaja sta nam dala direktno številko če bi slučajno bilo kaj narobe, če bi imeli kakšne probleme. Igali smo se eno igrico – da napišeš zano osebo na listek in jo prilepiš nekomu na čelo in tisti mora ugotovit kdo je. Res super večer.

Naslednje jutro smo imeli zajtrk v Cannesu, v parku, sprehodili smo se po prečudovitih ulicah, uživali na plaži s sladoledom in se ob 4 odpravili proti domu. Uspelo mi je peljat vso pot nazaj, kljub pomanjkanju spanja. Tako smo prišli domov okoli 4 zjutraj.

V torek sem počivala, oprala en pralni stroj, šla v Dietikon, k Isabelli, da sva se pogovorili kaj je novega, nič kaj posebnega.

Danes smo bili v šoli od 8.15 (začli smo z eHRM) in nadaljevali s ekonomiko (do 17.15) sedaj sem doma, nadaljujem s pranjem, kasneje pa me je Patric povabil v biergarten. Bom videla če se mi bo ljubilo. Jutri dobim obisk – Polona – jeeee!