Tako, pa je spet en obisk mimo. Polona je danes že n poti proti domu. Pa da povzamem najino druženje.

V četrtek zjutraj sem Polono pobrala na železniški postaji v Badnu in odpravili sva se na Schartenstrasse 45. Thomas me je prejšnji večer prosil, če bi mu spekla torto, da bi jo nesel v službo. S Polono sva naredile biskvit za nutelino torto potem pa se odpravili v Brugg na faks. Najprej je Polona spoznala moje sošolce. Žal predavanje zanjo ni bilo tako zanimivo (financial management – finančni management, kjer se učimo o tveganjih ipd), zato je po prvem odmoru šla pojagode in banane za torto in brat knjigo na travo. Vreme je bilo prečudovito, mi pa smo 4 ure poslušali o sistematičnem tveganju.

Po pouku smo šle babe (Minna, Tanja, Ksenija, Polona in jaz) v šolski bar na pivo. S Polono sva morali počakati Thomasa do 21 (od 17.15), ker smo se dogovorili, da gremo skupaj domov. Bil je krasen dan, FH bar – oz njegova terasa, kjer smo zasedle eno mizo – je bil v na pol soncu, na pol v senci. Tudi Tanja je ostala z nama do konca. Poloni sva razložile vse trače in jo uvedle v Švico… ko je prišel Thomas sva s Polono dokoali torto. Thomas je bil zelo ponosen, čeprav torta, narejene brez mikserja in spečena v ravnem velikem pekač ni bila ravno lepa za pogledat. Zvečer smo posedali na balkonu in se pogovarjali, smejali,…

V petek smo bili dogovorjeni s Philipom in njegovim obiskom – Winnie, da gremo skupaj v Luzern k Minni. Pri Minni je tudi Saara in skupaj smo šli do jezera na piknik. Okoli 19 sva s Polono zapustili Luzern in se odpravili proti domu. Thomas je počival, s Polono sva mislili imeti bolj miren večer, povabili sva tudi Isabello, vendar je punca zaspala… Patric je bil ravno na poti domov in se je utavil na domačem višnjevcu, Thomas je ravno prišel izpod tuša, vzdušje je bilo predobro, da bi ostali doma. Odločili smo se, da gremo v LWB. Preden smo odšli sva s Polono priredili še predstavo balkanskih hitov (saj sva samo peli), v LWBju pa smo ostali do 4 zjutraj.

V soboto smo se zbudili dokaj hitro za neprepano noč – okoli 11, 12. Po zajtrku in tuširanju smo se počasi odpravili v Zurich (in še pred tem ogled Badna) s Thomasovim sošolcem Dariem. V Zurichu se nam je pridružila Isabella. Najprej smo sedeli v parku, potem smo se odpravili do ETHja, kjer smo ostali dokler se ni stemnilo (in postalo zare hladno) – Isabella je prinesla poi (dve vrvici z žogico, ki jih vrtiš in ustvarjaš različne vzorce). Polono je učila kako se s tem igra, Thomas je bil pameten, da to pač ni nič težkega, zato mu je Isabella posodila poi za en teden. Pa da ga vidimo. Preden smo dobro zapustili ETH sta se nam pridružiti tudi Tanja in Sigita, saj nas je Thomas po svojih vezah in poznanstvih spravil na guest listo (prost vstop) na DJ Martin Solveiga – francoski DJ house glasbe. Ko smo prišli v Q klub (eden izmed najboljših klubov v Zurichu) smo doživeli prijetno presenečenje – za start up je bila na odru neka skupina – bend je igral funk, ženska je pela super hite, kakšna pozitiva! Lahko rečem, da je bil to eden izmed najboljših koncertov na katerem sem kdajkoli bila. Najvrjetneje tudi zaradi spontanega vzdušja, večera, nepričakovanja… DJ Martin Solvegia je imel super mix, vendar je bilo vzdušje za tako ime dokaj žalostno. Švicarji pač. Okoli 4 smo se odpravili domov, Thomas je sicer še ostal v Q klubu. Doma nas je pričakalo sporočilo, da se čista posoda iz korita pospravi v omare, nasmejali svo se butastim pravilom posedeli na balkonu preden svo šli spat. Najprej je šla spat Polona. 

Ko smo prišli je bila skoraj še trda tema. Nebo je bilo zvezdnato, vendar je njihova moč počasi pojenjala. Začelo se je daniti, zvezde so popolnoma zgubile svojo moč. Spomladanski jutranji veter je zibal drevo, katerega vidim iz balkona v ritmu glasbe.. trenutek, ki mi bo ostal v spominu za vse življenje.

Po dvonevnem žuranju in navdušenjem nad poi-em sva s Polono po jutranjem prebujanju (okoli 13.30) odšli na naš vrt z računalnikom in poi-em in tam ostali do 18 zvečer. Vedeli sva, da naju bo naslednji dan vse bolelo. Tudi Thomas je probal kao mu gre kaj to “žongliranje” – presenetljivo dobro! Večer smo prživeli na terasi ob višnjevcu.

V ponedeljek smo sicer bili malo zgodnješi, vendar niti ne posebno zgodni. Odločili smo se, da gremo na bližnji Catzensee (majhno jezero). Vzeli smo vodo, knjige, poi in dekico. Bilo je zelo dosti ljudi. Kakšno uro smo brali, potem pa se nam je pridružila še Tanja. Dokler se ni stemnilo smo ostali v idiličnem vzdušju. Šele ko smo se vrnili domov, smo se zavedali, da je ura že skoraj 10. Po roestiju (tipični švicarski hrani) je Polona pripravila še prebranac (da je še Thomas probal “naše” zdrave hrane), kasneje pa smo pogledali film Zeitgeist. Toplo priporočam.

Čas je tako hitro zbrzel, da je kar naenkrat prišel današnji dan – še en sončen dan brez oblačka, ko smo moarali v šolo. Dobili smo se ob 10, saj smo imeli popoldan prezentacijo pri suistainable managementu o našem case studyju. Polona je ostala doma in se odpravila na odhod po Zurichu. Ob 17 smo se dobili v Bruggu s Thomasom in skupaj odšli v tedenski nakup v aldi. 100 chf za polni voziček. Good price. S Polono sva še zadnjič sedeli na super balkonu s pogledom na drevo, malo preden pa sva šli od doma pa sva še povadili najino znjanje poia. Tako, pa je prišel čas, ko sva se morali posloviti. Ah ja… zeit kommt, zeit geht…

Res, čas gre tako hitro, da se sploh ne zavedam. Čez dva tedna se mi začnejo izpiti. Vseeno pa ima tukaj moje življenje čisto drug stil kot doma. Tukaj imam čas, da lahko dejansko uživam v pogledu na drevo v prebujanju novega dne.