V soboto sem se takoodpravila v okolico Zuricha, kjer je ena ETHjevka iz Finske imela poslovilni piknik. Tam so bili seveda tudi vsi Dietikonovci. Isabella se je vrnila iz Grcije in tako smo popoldne prezivieli na nekem trevniku sredi kmetij in pasnikov. Soncni zahod je bil cudovit.

Zvecer sem se odlocila da grem v Merkker, saj je zadnic odprt (potem se zapre zaradi poletnih pocitnic). Doma sva s Thomasom malo cvekala na balkonu, potem pa me je poklical Emre, da so Katja, Michael in Hugo za skoraj v Badnu. Pospeseno sva se odpravila v mesto. Na nase razocaranje je bil Merkker skoraj prazen, zato smo se po kaksni uri rocnega nogometa odpravili v LWB. Ura je bila okoli 2, se vedno pa so nam ti pravoverci zaracunali vstopnino. Ponavadi je v LWBju malo boljse vzdusje. Katja, Emre in Michael so se odlocili da grejo domo, Thomas, Hugo in jaz smo ostali. Ker nam se ni bilo za domov, smo sli v Moonlight, vendar tam je bilo se bolj bedno kot v LWBju, zato sem sla hitro domov, Thomas in Hugo pa sta ostala. O tem Hugotu se nisem nic kaj pisala. On je tudi ETHjevec, spoznala sem ga, ko je bil Balkan expres, zanimivo je,d a tudi on zivi v Dietikonu, vendar se ni toliko druzu z ljudmi iz 3 nadstropja. Komentarje pa spusca take, da se samo smejis. Faca.

V nedeljo tako spim do 13, tus, zajtrk, in ze je ura pol 3, zunaj je tako lep dan, da sem samo spakirala torbico in sla na sprehod, potem pa sem ob Limmatu brala knjigo. Domov sem prisla okoli 18. Na vratih sem secala Luzio, sosedo, ki sem jo parkrat povabla na najin balkon ko je sla mimo, Thomas mi je potem povedal, da se to ne spodobi za Svicarje, zato sem se ji opravicila. Luzia se je samo nasmejala, povedala, da je tudi njej bilo butasto, daje imela vedno nek bedni izgovor, in da zdaj dobi obisk, in da naj pridem k njej. Ok, zakaj pa ne. Tako sva se zaceli pogovarjat, prisli so tudi njeni prijatelji, bilo je pravo nedeljsko posedanje na soncku, na njeni ogromni terasi, druzenje in gril. Thomas iz ne vem kaksnega razloga ni hotel priti.

V ponedeljek smo imeli predzadnja predavanja, ker pa smo imeli v torek ekskurzijo v Interlaken, sem sla v ponedeljek po soli k Minni v Luzern. Najprej sva skuhali, potem pa sva se odpravile na t.i. mestno plazo (najboljsi plac v Luzernu!).. sploh se ne pocutis kot da si v Svici, ampak nekje na Ibizi ali kaj podobnega. Tla so pesecena, polno baldehinov in palm, lounge glasba, na sredini bazen in polno majhnih barckov… fantasticno!

Zjutraj sva se zbudili in odhiteli na zeleznisko v smeri Interlaken. Eno uro svam morali pocakat nase, saj se je Reto na poti odlocil, da bomo imeli eno uro postanka v Bernu. Zakaj pa ne. Z gondolo smo sli na neko goro, kjer smo spet imeli cca pol ure casa, da smo se odpocili, sli se zadnjic na stranisce in potem smo zaceli nas pohod. Najprej smo do neke tocke sli navkreber, nato pa navzdol. Ker si je Reto skos zmisljeval kje in kam moram iti, smo tako hodili 4 ure. Ampak je bilo fantasticno. Interlaken obdajata 2 jezera, barva le teh je tako kalno modra.. saj ne znam opisat… ampak fantasticno.

Na poti nazaj smo se odlocili da v Bruggu naredimo fondue. Ker je od fonda za ekskurzije ostalo nekaj denarja, je profesor Reto kupil vse / kruh, vino, sir, zelenjavo. Tako smo v Bruggu koncno enkrat spontano zacagali. Ksenija in Pascal sta prisla malo kasneje, prinesla sta kirsch in Pascal je pokazal, kaksna je svicarska tekila. Kasneje je prisel tudi Thomas. Na koncu smo vsi prespali v Bruggu, razen Reto je v nekem trenutku pobegnil domov.

Vceraj so bila tako zadnja predavanja za ekonomiko / globalizacijo. In zadnja predavanja nasploh. Ah ja… tako imamo naslednji teden se samo 3 izpite in smo gotovi. Po predavanjih so nam nasi kitajci pripravili kitajsko vecerjo. Glede na to, da niti eden izmed njih ni zanl kuhat prej, so vseeno zelo uspeli. Vendar, ker smo bili vsi utrujeni od prejsnjega vecera ni bilo pravega party vzdusja. Ob 21.30 sem bila ze doma, okoli 23 pa sem za spala.

Domov pridem nekje v sredini julija. Kdaj tocno, pa se ne vem.